Prvič po 20 letih na svetu več avtokratskih režimov kot demokracij

Leto 2026 se ni še niti dobro začelo, pa se je na geopolitičnem parketu že močno zatreslo. Ameriški predsednik Donald Trump je z operacijo ZDA v Venezueli in zajetjem predsednika Nicolasa Madura pokazal mišice in v svet poslal sporočilo, da z ZDA "ni zafrkancije" in da spoštovanje mednarodnega prava tudi na Zahodu ni več vrednota.

Natančni poznavalci mednarodnih odnosov so ameriško akcijo v Venezueli videli kot Trumpovo "posebno operacijo", kot je bila za Rusijo "posebna operacija" invazija na Ukrajino in kot bi lahko bila za Kitajsko "posebna operacija" denimo zavzetje Tajvana.

Ali drugače: pozorni opazovalci mednarodnih odnosov dopuščajo možnost, da utegnejo svetovne velesile "zasesti" vsaka svoj kos sveta zgolj zato, ker lahko - ker imajo vojaško in ekononsko moč. Kar je za manjše države, pa tudi za razdeljeno EU, vsekakor slaba novica.

Trump se v začetku leta ni ustavil pri Venezueli, ki jo je opravičeval z bojem proti narko-terorizmu, njegova tarča so tudi druge latinskoameriške države in - predvsem - Grenlandija.

"Konec obdobja liberalnega svetovnega reda"

Da je prav vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo "zadala smrtni udarec obdobju liberalnega svetovnega reda", je prepričan madžarski premier Viktor Orban. Dejal je, da se je začela "nova doba narodov", v kateri dosedanja pravila mednarodne politike ne bodo več veljala, ameriško posredovanje v Venezueli pa je opisal kot "jezik, ki ga bo svet govoril v prihodnosti".

Ob tem pa tudi podrobnejši pregled "svetovnega zemljevida" pokaže, da so demokracije v zatonu, avtoritarni režimi pa v vzponu.

Naraščanje avtoritarnih režimov in padec demokracije

Inštitut V-Dem, ki deluje na Univerzi v Göteborgu na Švedskem, je v svojem zadnjem poročilu že lani podrobno analiziral stanje demokracije v 179 državah v letu 2024. Ena od ključnih ugotovitev v njihovem poročilu je, da število avtokratskih ureditev prvič po več kot 20 letih presega število demokratičnih držav.

Raziskovalci ugotavljajo, da se je to globalni val in da se nadaljuje, pri čemer so regije Vzhodne Evrope, Južne in Srednje Azije med tistimi, kjer so demokratični standardi najbolj nazadovali.

Nazadovanje demokracij v zadnjih 25 letih je mogoče opaziti na globalni ravni, vendar se intenzivnost med posameznimi regijami in državami razlikuje. Vzhodna Evropa, vključno z Balkanom in Kavkazom, je bila pred 25 leti izrazito bolj demokratična kot danes, v državah, kot so Belorusija, Madžarska, Rusija in Srbija, pa so se v tem času okrepile ali utrdile avtokratske prakse.

Demokratični standardi so padali tudi na področju Južne in Srednje Azije, kot ugotavlja poročilo predvsem v Indiji in Mongoliji, avtokracija pa se je zaostrila predvsem v Afganistanu in Pakistanu. Slabljenje demokracije so raziskovalci zaznali v Latinski Ameriki in tudi v ZDA.

Število držav z avtokratskimi režimi je naraslo na 91, medtem ko je število demokracij padlo na 88. Med avtokracijami je 56 volilnih in 35 zaprtih, pri čemer prve še ohranjajo formalne volilne postopke brez resnične politične konkurence, druge pa volitev sploh ne dopuščajo.

Med demokracijami je 29 liberalnih, kjer so zagotovljene tudi temeljne svoboščine in vladavina prava, ter 59 volilnih, ki se omejujejo predvsem na redne volitve.

Poročilo navaja, da so k tej spremembi prispevale države, kot so Belorusija, Libanon, Gabon in Niger, ki so prešle iz sistema volilnih avtokracij v zaprte avtokracije.

Že 72 odstotkov svetovnega prebivalstva živi v avtoritarnih režimih

Tretji val avtokracije – trend, ki ga je poročilo V-Dem zaznalo kot skrb vzbujajočega že v prejšnjih poročilih – tudi ne kaže znakov upočasnjevanja. Raziskovalci so ugotovili, da je trenutno kar 45 držav v procesu avtokratizacije, medtem ko jih je v procesu demokratizacije le 19, kar po njihovih ocenah jasno kaže na izrazito neravnovesje v globalnem političnem razvoju.

Delež svetovnega prebivalstva, ki ivi v liberalnih demokracijah, najnižji v zadnjih 50 letih

Delež svetovnega prebivalstva, ki živi v državah z liberalnimi demokracijami, je po podatkih poročila najnižji v zadnjih 50 letih – manj kot 12 odstotkov svetovnega prebivalstva živi v takšnih ureditvah.

Volilne demokracije predstavljajo 17 odstotkov svetovne populacije. Na drugi strani pa kar 72 odstotkov prebivalstva na svetu živi pod avtoritarnimi režimi.

Poročilo sicer dodatno kategorizira še 17 držav, ki jih uvršča med "siva območja, ki so bodisi na spodnji meji volilne demokracije bodisi na zgornji meji avtokracije. Med prve sodijo Albanija, Kenija, Mehika in Nigerija, med druge pa Benin, Gvajana, Indonezija, Mavricij in Mongolija.

Padec demokratičnih standardov v ZDA

Raziskovalci so v poročilu poseben poudarek Združenim državam Amerike, saj se je drugič na čelo države zavihtel Donald Trump. Po navedbah Inštituta V-Dem gre v ZDA za "najhitreje razvijajoči se primer avtokratizacije v sodobni ameriški zgodovini".

Čeprav podatki uporabljeni v raziskavi segajo le do konca leta 2024, ugotovitve poročila kažejo, da je Trump že v preteklosti večkrat "brez primere preizkušal meje izvršilne oblasti" v ZDA.

Tako se je posluževal nekaterih taktik, značilnih za avtoritarne režime, med drugim je širil pooblastila izvršilne veje oblasti, šibil pristojnosti kongresa, napadal neodvisne institucije in medije, spodkopaval nadzorne organe in prispeval k razgradnji državnih institucij.

Tudi nedavna vojaška operacija v Venezueli je potekala brez odobritve ameriškega kongresa, kar po mnenju nekaterih opazovalcev kaže na nadaljnje slabljenje nadzornih mehanizmov nad izvršilno oblastjo v ZDA.